Nahajaš se v/na: Home > Partnerji > PP2 - SISSA

PP2 - SISSA - International School for Advanced Studies, Področje nevroznanosti, Prionski laboratorij

Nevro-degeneracija: prionski proteini, alpha-synuclein, transkriptomika, razvoj zdravil.
OPIS ORGANIZACIJE
V Republiki Italiji velja SISSA za enega izmed poglavitnih znanstvenih inštitutov, ki izvajajo podiplomsko izobraževanje za študij Matematike, Nevroznanosti in Fizike. Podiplomski učni program sestavlja 13 doktorskih študijskih programov, ki pokrivajo tri glavna raziskovalna področja, 3 magistrski znanstveni študijski programi ter, v dogovoru s Univerzama v Trstu in Trentu, 3 skupne magistrske študijske programe na področju Matematike, Fizike in Nevroznanosti. Poleg tega da je Sissa šolska ustanova, slednja opravlja tudi funkcijo mednarodnega raziskovalnega centra, ki ga financirajo iz zasebnih in javnih sredstev (Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Vlada Republike Italije in Evropski raziskovalni svet).
Oddelek za nevroznanosti (v nadaljevanju Oddelek) se ukvarja s kognitivnimi nevroznanostmi. To so znanstvene vede, ki s pomočjo najrazličnejših metod (od umetnih nevralnih omrežij do nevropsihologije) preučujejo, kako možgani ustvarijo določeno obnašanje (jezik, percepcija, akcija). Drugi del oddelka je osredotočen na genomiko in nevrobiologijo, ki preučujeta genomiko ter genetiko z vidika celic, molekul in razvoja. V okviru oddelka, pod okriljem Genomike, deluje tudi prionski laboratorij.
 
RAZPOLOŽLJIVA TEHNOLOGIJA
Deli prionskega laboratorija: 2. stopenjski laboratorij za biološko varnost s posebno sobo za celične kulture; naprave za izražanje in purifikacijo proteinov.  
V okviru Oddelka, skupne strukture ter storitve v veji za genomiko: Stacionar za poskusne transgenske živali in divje tipe; soba za histologijo; storitve sekvencioniranja DNK; PCR v realnem času ter platforma microarray Affimetrix. 
Eksterne strukture, izven Sissa: zahvaljujoč bližini vira sinhrotronske svetlobe CNR-IOM in ELETTRA, je mogoče opravljati raziskave s pomočjo kristalografije z X žarki, SR-XRF, SAXS fiber diffraction ter TEM, AFM, SR-IRMS in drugimi tehnologijami.
 
PODROČJA RAZISKOVANJA VAŠE ORGANIZACIJE
Na Oddelku delujejo različne skupine raziskovalcev, ki pokrivajo področja od kognitivnih nevroznanosti, osredotočenih na povezavo med možgani in vedenjem, do nevrobiologije, ki raziskuje celične ter molekularne mehanizme in mehanizme medsebojnega delovanja, ki so vezani na živčni sistem.
Kognitivne nevroznanosti se osredotočajo na funkcije, ki jih sistem izkazuje kot celota, in sicer pri primerih, kjer se kot “sistem” jemlje otroka, ki se uči jezika oziroma populacijo nevronov, ki je pridobila nov spomin. Opazovanje pacientov z možganskimi poškodbami, popisovanje nevronske aktivnosti tako na stopnji posameznih nevronov, kot celotne možganske mreže ter analiza matematičnih modelov predstavljajo komponente, ki prispevajo k doseganju istega cilja. Ena izmed obstoječih raziskovalnih vej uporablja inovativne tehnologije, s katerimi se preučuje, kako se novorojenčki učijo jezika in miselnih procesov. Izhajajoč iz dejstev, ki argumentirajo učinke lokaliziranih poškodb možganske skorje, želi druga raziskovalna veja razumeti, kako se pri odraslih osebah oblikujejo in skladiščijo znanje, spomin ter programi za nadzor motorike. 
Nevrobiologi poskušajo razložiti procese, ki pogojujejo vedenje in vedenjske motnje na stopnji molekul, celic, omrežij ter integriranih sistemov. Tovrstne kompleksne študije zahtevajo različne eksperimentalne pristope in znanstvene vede, ki se raztezajo od matematike do fizike, pa vse tja do biologije. Če želimo razumeti, kako možgani izvajajo svoje funkcije, moramo najprej razumeti značilnosti živčnih celic ter način, kako slednje kodificirajo in prenašajo informacije. Genomika je specializiran oddelek na področju nevrobiologije, ki preučuje degenerativne nevrološke bolezni (kot so Alzheimer, Parkinson, Huntington ter druge prionske bolezni) in regeneracijo tkiv po kapi.
Prionski laboratorij se posveča preučevanju prionskih bolezni, redkih in usodnih degenerativnih nevroloških patologij, za katerimi oboleva človek ter živalske vrste in za katere dan danes ne poznamo diagnostičnih inštrumentov ali zdravil. Glavne smernice laboratorijskih raziskav so: terapija za prionske bolezni, fiziologija prionske beljakovine, umetni prioni in molekularne determinante pri infektivnosti, strukturna biologija ter biofizika prionske beljakovine, trankriptomika in nevrodegeneracija, molekularni mehanizmi pri nevrodegeneraciji.
 
 
KLJUČNE BESEDE
Prion, prionska beljakovina, Osrednji živčni sistem, nevrodegeneracija, genomika.